Ruska republika
Ruska republika (1917–1918) Российская Республика Ruska demokratična federalna republika (1918) Российская Демократическая Федеративная Республика | |
|---|---|
| 1917 | |
 Zastava
.svg) Grb
| |
| Himna: Рабочая Марсельеза Rabočaja Marsel'jeza »Delavska marseljeza« Гимн Свободной России Gimn Svobodnoj Rassiji »Himna svobodne Rusije« (neuradna) | |
Državni pečat:.png) | |
 Pod nadzorom tik pred oktobrsko revolucijo | |
| Glavno mesto | Petrograd |
| Skupni jeziki | Ruščina |
| Demonim(i) | Rus |
| Vlada | Federalna republika pod začasno vlado |
| Ministrski predsednik | |
• september–november 1917 | Aleksandr Kerenski[a] |
• 1917–1918 | nihče[b] |
| Predsednik ustavne skupščine | |
• 18.–19. januar 1918 | Viktor Černov |
| Zakonodajalec | Začasni svet (1917) nihče (1917–1918) Ruska zakonodajna skupščina[c] (1918) |
| Zgodovinska doba | prva svetovna vojna / ruska revolucija |
| 8.–16. marec 1917 | |
• Razglašena republika | 14. september 1917 |
| 7. november 1917 | |
• Skupščina izvoljena | 25. november 1917 |
• Sprejeta ustava | 18. januar 1918 |
• Ustavna skupščina razpuščena | 19. januar 1918 |
| Valuta | Rubelj |
Ruska republika,[d] uradno Ruska demokratična federalna republika[e] je bila kratkotrajna država, ki je nadzirala de jure ozemlje bivšega Ruskega imperija po razglasitvi Ruske začasne vlade 14. septembra 1917 z dekretom Aleksandra Kerenskega, kot ministrskega predsednika in Aleksandra Zarudnega, kot ministra za pravosodje.[1]
Vlada ruske republike je bila razrešena po prevzemu oblasti boljševikov 7. novembra 1917. Kljub temu so bile pozneje novembra delno demokratične volitve ustavne skupščine. 18. januarja 1918 je ta skupščina izdala odlok, ki je razglašal Rusijo za demokratično federalno republiko, vendar so jo boljševiki naslednji dan razpustili.[2]
Boljševiki so ime »Ruska republika« uporabljali dokler ni bilo sprejeto uradno ime »Ruska sovjetska federativna socialistična republika« z ustavo RSFSR julija. Izraz se včasih napačno uporablja za obdobje od odstopa ruskega imperatorja Nikolaja II. 3. marca 1917 in razglasitvijo republike septembra, vendar je bil med tem obdobjem prihodnost monarhije neodločena.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Po februarski revoluciji je imperator Nikolaj II. Ruski odstopil in oblikovana je bila začasna vlada pod vodstvom kneza Georgija Lvova. Vprašanje monarhije je ostalo odprto.
Uradno je bila republiška vlada začasna vlada, čeprav je bil de facto nadzor nad državo razdeljen med njo, sovjeti (predvsem Petrograjski sovjet) in različnimi narodnostni separatisti (kot je bil Centralni svet Ukrajine). Sovjeti so bili politična organizacija proletariata, najmočnejši so bili v industrijskih regijah in v njih so prevladovali leve stranke. Vpliv sovjetov so krepile njihove paravojaške sile in so občasno lahko konkurirali začasni vladi, katere državni aparat je bil neučinkovit.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Ministrski predsednik Rusije od julija 1917
- ↑ De facto oblast so prevzeli boljševiki pod vodstvom Vladimirja Lenina
- ↑ Razpuščena takoj po prvem zasedanju
- ↑ rusko Российская Республика.
- ↑ rusko Российская Демократическая Федеративная Республика.
- ↑ The Russian Republic Proclaimed at prlib.ru, accessed 12 June 2017
- ↑ Ikov, Marat Sal. »Round Table the Influence of National Relations on the Development of the Federative State Structure and on the Social and Political Realities of the Russian Federation«. Prof.Msu.RU. Pridobljeno 9. februarja 2021.
However, historically, the first proclamation of the federation was made somewhat earlier - by the Constituent Assembly of Russia. In his short resolution of January 6 (18), 1918, the following was enshrined: "In the name of the peoples, the state of the Russian constituent, the All-Russian Constituent Assembly decides: the Russian state is proclaimed by the Russian Democratic Federal Republic, uniting peoples and regions in an indissoluble union, within the limits established by the federal constitution, Of course, the above resolution, which did not thoroughly regulate the entire system of federal relations, was not considered by the authorities as having legal force, especially after the dissolution of the Constituent Assembly.
